3D modeliranje je proces, ki omogoča ponazoritev kateregakoli predmeta z matematičnim zapisom. Ustvarjanje izredno prepričljivih realističnih podob zahteva natančne 3D podatke: te včasih pridobimo iz izvornih datotek CAD (Computer Aided Design), največkrat pa jih oblikujemo od samega začetka. Da! ekipa 3D-modelarjev je izkušena in suvereno obvlada vsak izziv, ki ga prinese generiranje replik, prostih oblik ali popolnoma novih predmetov.

Neobdelane 3D-modele je treba pretvoriti v prepričljive materiale oziroma prepoznavne površine, kot so steklo, guma, krom ali les. To nam omogoča specializirana programska oprema, ki ponuja paleto orodij za dodajanje tekstur in senc, kar vsaki površini zagotovi pravi videz in občutek, ki se popolnoma ujema s pričakovanji naročnika.

Osvetljevanje 3D-seta je pravzaprav popolnoma enako osvetljevanju fotografske ali filmske scene. Svetloba v veliki meri določi videz, občutek in celostni vtis fotografije, zato prav tukaj pridejo do izraza veščine 3D-mojstra, še posebej pri tistih 3D modelih, ko merimo na najvišjo stopnjo fotorealizma.

Sferična HDR (High Dynamic Range) fotografija je ključni element pri vstavljanju 3D-modela na fotografirano ozadje (backplate). Specializiran sistem digitalne panoramske kamere na lokaciji posname sferične, 360-stopinjske fotografije okolice, ki so nato s posebno tehnologijo pretvorjene v HDR format oziroma posnetek. Narejeni posnetki vsebujejo vse podatke o svetlobi na lokaciji in vanj se ovije 3D-model. Sfera oddaja svetlobo in jo odseva na 3D-model avtomobila enako, kot da bi ta stal na izbrani lokaciji. Ista tehnika omogoča ustvarjanje neverjetno realističnih renderingov (ustvarjanja podob z računalniškimi programi), ki jih ni mogoče ločiti od resnične fotografije.

Rendering je kompleksen matematični proces, skozi katerega se parametri, kot so oblika modela, HDR sfere, svetloba, materiali, odsevi, sence in teksture, prevedejo v fotorealistično podobo.

Primarna naloga retuširanja naj bi bila posamezni podobi zagotoviti popolnost, jo uokviriti, nastaviti stopnje izpostavljenosti in odstraniti nepravilnosti, a vendarle je to šele začetek pravega retuširanja. Pri večini projektov moramo namreč selektivno in kreativno izbrati elemente s posameznih slik in jih z uporabo kompleksnih orodij za plastenje, z zabrisovanjem in z barvanjem na koncu sestaviti v prepričljivo podobo. Sestavljeno sliko pred končno aplikacijo dodatno natančno gradiramo še z barvnim tonom.